Globalno segrevanje

Globalno segrevanje











Globalno segrevanje je zaenkrat še pod nadzorom, kmalu morda nebo več. Opozorila so povsod okrog nas. To je izziv klimatskih sprememb. Ali lahko glede globalnega segrevanja kaj storimo? Temperatura raste, vsaka stopinja je zelo pomembna!



Kaj bi se zgodilo v 21. Stoletju, če bi se globalno segrevanje stopnjevalo?



Kje bo naslednja velika nevihta? Naslednji vročinski val? Kje bo naslednja katastrofa, ker se svet počasi segreva? Znanstveniki po vsem svetu se strinjajo, da se je naš planet segrel za skoraj eno stopinjo Celzija. Zemljine življenske znake raziskuje cela vojska, tisoče ladij na morju, več deset tisoč postaj na kopnem in sateliti iz vesolja. Znanstveniki vnašajo podatke v najnaprednejše računalniške modele, da bi videli kaj to pomeni za našo prihodnost. Rezultati so alarmanti. V štiredesetih letih bi lahko izginil ledenik v Himalaji, viri vode za miljone. V roku 50. let toplenja ledu na Grenlandiji ne bi mogli več ustaviti.



Do konca stoletja bi se lahko amazonski pragozdovi, v kateri živi polovica svetovne živalske in rastlinske populacije spremenili v nerodovitno savno.







Kmalu bo za eno stopinjo topleje. Že v naslednjem stoletju se lahko temperatura dvigne za 1 do 6 stopinj. Vsaka stopinja pa pomeni popolnoma drugačno prihodnost. V nekaterih delih sveta so prva segrevanja očitna.



Gozdni požari v Avstraliji so del naravnega ekosistema. Še posebaj v sušnem obdobju. Klimatske spremembe bi stanje lahko še poslabšale. Vzhodna obala Avstralije je kot sod smodnika. Pozimi l. 2001 je več kot 900 požarov obkrožilo Sydney. Poimenovali so ga črni božič. Požari so le svarilo, kaj lahko podnebne spremembe povzročijo. Suša je potisnila požare iz gozda in jih privedla na dvorišže več tisoč Avstralcev. Ljudje živijo v strahu: ostati in gasiti požar ali oditi in upati, da hiša ne zgori. Gozdni požari so grozljivi, klimatologi pa predvidevajo, da bodo v naslednjih 30. Letih še hujši. Vendar to še ni vse. Globalno segrevanje ne pomeni le rahlo rast povprečne temperature. Spreminja način kako zemlja funkcionira. Ponekod so suše, drugod poplave. Ali oboje na istem mestu.



Ljudje si težko predstavljamo vpliv globalnega segrevanja v prihodnosti. Ne zavedamo se, da bodo izpuhi iz naših avtov čez 50 let stopili ledenik na Himalaji.











Strokovnjaki ocenjujejo, da bi temperatura v naslednjih 100 letih lahko zrasla do 6 stopinj C. To pa ima lahko ekstremne posledice. Dnevna sprememba temperature za 6 stopinj C je običajen pojav. Če bo jutri za 6” C topleje, bom oblekel kratke hlače, 6”C hladneje v kontekstu globalne povprečne spremembe, pa je razlika med zdaj in zadnjo ledeno dobo pred 18 000 leti, ko je ledena odeja segala do smaega Oxforda. Le 6 stopinj ohladitve je na zemlji povzročilo ledeno dobo. Predstavljajmo si , da je 6 stopinj topleje. Prve spremembe bi se zgodile visoko nad zemljo. Naša atmosfera je temponska zona med zemeljsko površino in vesoljem. Majhen odstotek predstavljajo toplogredni plini. Mešanica pare, ogljikovega dioksida, metana, dušikovega oksida in ozona. So kod kupole nad planetom. Hranijo zadosti sončne energije, da ohranijo temperaturo, potrebno za življenje. Ko se količine the plinov povečujejo, zadržujejo še več toplote in lahko radikalno vplivajo na podnebje vsega planeta. V zadnjih 250 letih se je količina toplpgrednih plinov povečala, saj ljudje iščejo nove načine kako porabiti vse več energije. Ogljikov dioksid je skrita cena, ki jo plačamo. Ogljikov dioksih izhaja v atmosfero iz energije, ki napaja vse naše moderne naprave (fen, tv, kosilnice…). Je dobesedno v zraku, ki ga dihamo. S tem, ko raste količina CO2 je jamstvo za globalno katastrofo. Dodatno globalno segrevanje za 1 ali 2”C je resna stvar. Če bomo nadeljevali z istim tempom, lahko le predvidevamo scenarij in upampo, da bomo ljudje izbrali pravega.



Če bi se zemlja segrela za 1”C, bi bila Arktika pol leta brez ledu, kar bi odprlo ladjam pot skozi SZ prehod. Več deset tisoč hiš v Bengalskem zalivu bi bilo poplavljenih. Orkani bi zadevali ob južni Atlantik.



Zaradi težkih suš na ZDA bi svet občutil pomanjkanje mesa in žitaric. To pomeni, da bi se na Z ZDA pojavile nove puščave. Pred 6000 leti je bila večina Z ZDA del ogromne puščave, ki je prekrivala celino. Zaradi spremembe v zemeljni orbiti so poletne temperature rahlo narasle. Dovolj, da se je celotno področje popolnoma spremenilo. Puščavski pesek, ki še vedno preži le nekaj cm pod površjem, pokriva le tanek površinski sloj zemlje. Sprememba za samo 1”C bi dešelo živinorejcev spremenila v puščavo, v kateri vladata neznosna vročina in neusmiljena suša. Ko se prebližujemo segretju za 1”C , ima globalno sevanje svoje poražence in zmagovalce. Medtem ko je zahod ZDA suh in žejen, Velika Brutanija uživa v kmetijski preobrazbi. Če se spremenijo globalni vremenski ciklusi kmetovalnih površin, se bo marsikaj pridobilo in izgubilo. Zime, ki so bile nekoč v Angliji precej bolj ostre, so zdaj milejše. To je na nek način dobro, kar pa ne uravnoteži opustošenja, ki prizadene druge dela sveta. Ker je v Franciji vedno bolj vroče, so se pogoji za vzgojo vinske trte preselili na drugo stran Angleškega kanala. Tako tudi zamisel o kvalitetnem angleškem vinu ni le več šala. Klimatske spremembe so omogočile tudi sajenje olivnih dreves iz Toskane. Olive bodo tu uživale saj, saj se Velika Britanija približuje mediteranskim temperaturam. Še pred kratkim to nebi bilo mogoče.



Zemeljna povprečna temperatura je vedno nihala. Nestanovita klima ni nekaj neobičajnega, toda hitrost današnjih klimatskih sprememb je. Toplogredni plini, plod človeške izdelave, so za številko večji, njihova količina pa hitro raste. Planet je že prej iskusil klimatske spremembe. Te pa se zgodijo v na tisoče ali miljone letih. Za mnoge vrste to pomeni izumrtje. Globalno segrevanje je posledica nače stalne potrebe po energiji. Vsako stikalo, ki ga pritisnemo, vsak vtikač, ki ga vključimo, vsak gumb, ki ga pritisnemo, neizbežno vodi do takega kraja. Skoraj 90% svetovne energije prihaja iz fosilnih goriv. Premog. Nafta. Naravni plin. Z izgorevanjem fosiliziranih ostankov rastlin in živali nastane spojina, ki se ji ne moremo izogniti: Ogljikov dioksid. Ta tri goriva so skupaj največji vir emisij CO2, ki prehaja v atmosfero.



Tudi najbolj mila podnebna prognoza predvideva, da se nhačin, na katerega planet funkcionira, lahko izrazito spremeni. Če se temperatura dvigne za več kot 1”C, bi lahko ogrozila ravnovesje v naravi. Od dna oceanov do največjih vrhov na svetu. V štiredesetih letih bi lahko izginil ledenik v Himalaji, viri vode za miljone. V roku 50. let toplenja ledu na Grenlandiji ne bi mogli več ustaviti. Do konca stoletja bi se lahko amazonski pragozdovi, v kateri živi polovica svetovne živalske in rastlinske populacije spremenili v nerodovitno savno.



Če bo svet toplejši za 2”C, se nekatere spremembe v biosferi nebodo več dogajale postopno. Ledeniki na Grenlandiji izginjajo. Polarni medvedi se borijo za obstanek, ker je toliko ledu izginilo. Žuželke se selijo v neobičajnih smereh. Ker se zmerno podnebje premika severno v ZDA, borova čebela uničuje gozdove, ki je jeseni glavni vir hrane za grizlije. V kanadski tundra, ki se taja, rastejo novi gozdovi. Pacifiški otoki Tuvalu izginjajo pod olimo, katere vzrok je globalno segrevanje. Tak bi lahko bil naš svet če se segreje za dve stopinji. Če se segreje za dve stopinji, bo vpliv na morski ekosistem veliko večji. Možno je, da izgubimo velik del tropskih koralnih grebenov. Zdi se nemogoče, da bi se nekaj tako velikega kot je ocean, lahko spremenilo. Morski biblog Ove sledi spremembam na koralnih grebenih.







Koralni grebeni







čudovit in biološko raznolik del zemlje. Njihovo izginotje bi nas moralo skrbeti. Na Velikem grebenu Tihega ocean je nedavno v dveh valovih prišlo do beljenja. Ko se je morje segrelo nad 30”C, do meje tolerance za korale , so korale začele odmetavati alge, ki jih pot rebujejo za obstanek. Veliki deli grebena so odmrli. Več kot miljon vrst živi, se hrani in razmnožuje v okolici grebena.

Greben potrebujejo. Dobesedno ne morejo živet brez njega. Oceani so največja odlagališča ogljika na planetu in primarni mehanizem narave za absorpcijo CO” iz atmosfere. V zadnjem času pa se pojavljajo znaki, da se ti sistemi rušijo. Zaradi preveč CO” voda v oceanih postaja kisla. Kislina topi Školjke in oklepe morskih bitij ter jim prepričuje, da vpijajo CO2 iz vode, da bi zgradili nove. Usoda vseh morskih bitij, ne glede na obliko in velikost, je vse bolj negotova. Če koralni grebeni izginejo, bo izginilo tudi 50 000 vrst. Če izginejo majcene alge kokolitoforidi, bomo izgubili nekaj, kar je za đivljenje na planetu zelo pomembno. Izgubljamo nekatere od najvitalnejših elementov, ki so potrebni za funkcioniranje planeta.



Znanstvenike z drugega konca sveta skrbijo iste reči. Raziskujejo globalno segrevanje pri povsem drugačnem podnebju. Narava je 150000 let ustvarjala ledeno odejo na Grenlandiji, ki se zdaj topi v morje hitreje kot kdajkoli prej. K obo izginila bodo rastoči oceani poplavljali obalna mesta. Ledenik Jakobshavn je najhitreje premikajoča se ledena odeja. Na dan se premakne za več kot 40 metrov. V morje se topi dvakrat hitreje kot pred 10, leti. Ena od največjih skrbi, če se bo planet segreval, je stabilnost ledenih odej. Rastoče temperature podirajo večstoletni način življenja ljudi na Grenlandiji. Psi, ki vlečejo sani, so bili od nekdaj sImbol bogastva. Bili so nujni za obstanek, posebno pri zimskem lovu preko zaledenelega morja. Ko se je zimski led začel tajati so psi postali za otočane predragi. Psi danes nimajo več veliko dela. Veliko jih strada, nekatere so uspavali. Mladi več nimajo psov in ne živijo kot lovci. Danes večina ribičev odhaja na lov z ladjo in ne več s psi.











Mnogo lastnikov psov zdaj obupuje, živali so čedalje pogosteje privezane na obrobju vasi, hranijo pa jih lahko le še z ostanki rib. Njihova nekdaj bohotna dlaka postaja vse bolj oskubljena, na pot pa se odpravijo vse redkeje. Množica domačinov, ki jim je bil lov včasih osnovni poklic, lovi le še kot konjiček.



Grenlandska ledena odeja vsebuje dovolj zmrzjene vode, da se globalna raven morja lahko dvigne za 7 m, kar je dovolj da poplavi London, Bankok, New York, Šanghaj… Mnogi znanstveniki menijo, da je segrevanje za 2”C prelomnica, ki bo temeljno spremenila naše žzvljenje na tem planetu. Segrevanje pospešuje izginjanje polarnega ledu. Izginjanje ledu pospešuje segrevanje. Več vode iz stopljenega ledu vpija več sončne toplote, ki topi ledeno odejo in še hitreje greje planet. Topleje kot bo, hitreje bo postajalo topleje. To se zgodi, ko globalno segrevanje postane verižna reakcija. S kombinacijo možnih rešitev bi se lahko izognili otoplitvi za 2”C. Od preusmeritve na fluorescentne žarnice do povečanja učinka elektrarn na ogljik za samo 20%. Te rešitve bi skupaj lahko imele ogromen vpliv, še preden nastopijo nepovratne klimatske spremembe. Če še vpliv segrevanja za 2” ne bi sveta potisnil na prelomnico, mnogi znanstveniki menijo da ga 3 stopinje gotovo bodo.







Če se svet segreje za 3 stopinje Celzija, bo Arktika vse poletje brez ledu, Amazonski pragozd se suši, snežni vrhovi v Alpah izginejo, ekstremni vremenski ciklusi EL NINA



postajajo običajni; Mediterani in deli Evrope se sušijo pod poletno vročino. Če se svet ogreje za 3”C bodo taki toplotni udari nekaj običajnega. Poletje 2003 je morda pokazalo kaj se zgodi, če se ogreje za 3 stopinje. Po vsej Evropi se je toplotni udar pretvril v naravno katastrofo. Pariz se poleti izprazni, starejši ljudje pa ostanejo. Nihče ni pričakoval v kaki nevarnosti se bodo znašli. Število ljudi, ki so umrli v noči 10. Avgusta je med 2500 in 3000. Kovinske mestne strehe so bile zgrajene za prejšne obdobje. Njihov namen je bil, da ščitijo pred zimskim hladom. Zaradi rastočih temperatur so se strehe obrnile proti Parižanom. Pariške strehe so prekrite s pločevino. V hišah je postalo vroče kot v pečici. Življenje je izgubilo 30000 ljudi po vsej Evropi. Toplotni udar iz l. 2003je bila verjetno prva velika katastrofa, katere vzrok je globalno segrevanje,. Prizadela je bogato deželo, ki je mislila, da je zaščitena pred vsem. Če se v Parizu dvigne temperatura za 3 stopinje Celzija, življenja v Parizu nebo konec. Značaj tega velikega mesta pa se lahko zavedno spremeni, če začnejo taki ekstremni toplotni valovi prihajati vsako poletje. Med vročinskimi udari leta 2003 so drevesa pretrpela nekaj, česar do zdaj nismo poznali VEGETACIJSKO PROTIREAKCIJO. FOTOSINTEZA JE BILA PREKINJENA. Rastline vpijajo CO2, ga pretvarjajo v kisik, ki ga sproščajo v atmosfero. Zaradi ekstremne vročine, pa so nekatere rastline zadržale kisik in namesto tega v atmosfero spuščale CO2. Kaj se zgodi z biosfero, če eden najpomembnejših mehanizmov na Zemlji, ki CO2 pretvarja v kisik, preneha delati? Ena najtežjih nalog je izračunati kako bo otoplitev za 3”C vplivala na amazonske pragozdove, kjer nastane 20% svetovnega kisika? Leta 2005, v Amazonki nastopi ekstremna vročina, združena z najbolj suhimi pogoji.



Stalno segrevanje bi lahko povzročilo novo vrsto suprneviht. V svetu toplejšem za 3”C, bo v oceanih veliko več energije, ki bo sprožila orkane, ti pa svojo moč črpajo iz toplote oceanov.



Če se planet segreje za 4 stopinje, bo nivo oceanov narasel in poplavil gusto naseljene delte, kjer živijo miljarde ljudi. Bangladeš bo odplaknilo: Egipt je poplavljen. Benetke so pod vodo. Ledeniki izginejo in zaprejo dotok sladke vode miljrdam ljudim. Severna Kanada postane najbolj rodovitna kmetovalna povrđina. Plaće v Skandinaviji pa bi lahko bile naslednji St. Tropez. Zrušil bi se lahko celoten ledeni pokrov Zahodne Antartike in tako še bolj dvignil raven morja.



Klimatologi napovedujejo, da bi prav Indijo zajela največja grozota. Če globalnega segrevanja ne ustavimo0, se bo reka Ganges v manj kot 40 letih morala za svoj obstoj boriti. Bitka bo potekala na ledenih poljih himaljskega ledenika, kajti ta je največji vir sladke vode na svetu. Ker se Himalajski ledeniki topijo hitreje kot kateri koli drugi, , Gangesu preti, dab o postal puščava. Spremenil se bo v umazani potoček. Če bo šlo tako naprej bo škodo utrpelo kmetijstvo, prevoz, hidroelektrerne, rudarstvo in živalski svet ob Gangesu. Najprej bi toplenje ledu povzročilo ogromne poplave. Ko pa bi ledenik popolnoma izginil, bi pomanjkanje hrane in vode ljudi mučilo vse leto. Če se bodo ledeniki tako topili bodo izginili do leta 2035 vsi ledeniki v Himalaji.



Če se zemlja segreje za 4“C,



bi lahko višina morja zrastla za en meter. Velika svetovna obalna mesta bo zadela katastofa. Ker bo New York obkrožen z vodo, nebo videti kot varna trdnjava.Boril se bo proti nevihtnim valovom, nastalim zaradi segrevanja. Nevihta 2. Ali3. Stopnje bi potopila finančno ulico. Obrati, ki poganjajo NY so pod zemljo. Prav tako tudi elektrika, voda in ena najdaljših železnic na svetu. Brez njih bi se mesto ustavilo. Če nebomo ustavili globalnega segrevanja bodo obalna mesta mogla vložiti veliko denarja, da bi se zaščitla pred poplavami. Ogromna morska vrata se ob nevihtah odpirajo in zapirajo. NY bi moral zgraditi troje morskih vrat. Veliki industrijski narodi si take projekte lahko privoščijo, ker imajo tehnologijo, ki jih lahko začiti in denar, da jo plačajo. Povsem drugače je v revnih državah.







Če bi se segrelo do 5”C,



bi lahko prišlo do tega, da bi se uresničil najbolj črni scenarij. Če se segreje za 5”C, se bsta dve za življenje neprimerni področji razširili na tista, ki so imela nekoč



zmerno podnebje. Zasnežene gore in vodonosci, ki oskrbujejo velika mesta, Los Angeles, Lima, Kairo in Bombay bi se izsušili. Bilo bi več sto miljonov beguncev zaradi klime. Vprašanje je ali bi človeštvo lahko preživelo tak klimatski šok.







Kaj pa če se svet segreje za 6”C?



Takrat bi bili oceani od daleč svetlo modre barve. V resnici pa bi bili puščave. Naravne katastrofe bi postale nekaj običajnega. Če se svet segreje za 6“c V MANJ KOT STO LETIH, NAS ČAKA GLOBALNO UNIČENJE. Segretje za 6 stopinj so poimenovali scenarij sodnega dne.



Toda vse đe ni izgubljeno! Večina strokovnjakov je mnenja, da še iz more še lahko prebudimo. Znanstveni podatkinam govorijo, da moramo do l.2015 ustaviti povečanje svetlobnih emisij. V desetih letih moramo spremeniti oskrbo z energijo za večino človeštva.



Če vas zanima rešitev lahko začnete kar doma. Veliko ljudi porabi več energije, kot je v resnici potrebuje. Učinkovita poraba energije je najboljša, najhitrejša in najcenejša rešitev podnebnih težav in prihranka denarja. Tako bi tudi pripomogli k varnejšemu, bogatejšemu in hladnejšemu planetu.



Drugi največji vir emisije so avtomobili, saj proizvedejo 20% globalnih toplogrednih plinov. S povečanjem učinkovitosti porabe goriva a avtomobilih s 15 litrov /100 km na 7.5 litrov, bi privarčevali miljardo ton. Poznamo še druge rešive, kot so: sončna energija, elektrarne na veter, energija plime, termalna energija. Če bi združili vse našteto, bi bile naše možnosti dobre. Energijo vetra in veternic poznamo že tisoče let. Z današnjo tehnologijo lahko ena vetrna turbina poganja 300 domov. To je popolnoma čist in obnovljiv vir energije.



Prava rešitev se morda skriva še nekje za obzorje. Prihodnost bo preizkusila najboljše znanstvenike. Še vedno so to le začetki podnebnih sprememb. Potrebno bo več tehnologije, denarja in več mednarodnega sodelovanja.







Strokovnjaki so že začeli raziskovati najboljšo rešitev: JEDERSKO FUZIJO.



















Po vzoru najboljše elektrarne v sončnem sistemu, sonca, izdelujejo fuzijski reaktor.



Če bi ukrotili to energijo bi dobili neomejen vir energije brez škodljivih plinov, ki se lahko sam vzdržuje. Ta energija osvetljuje vesolje in premika skoraj vs zvezde. Strokovnjaki želijo narediti kopijo tega sistema na Zemlji in to količino energije porabiti za proizvodnjo elektrike. Ker gre za vnetljive pline, inžinerji ne morejo delati neposreno v jedru reaktorja. Odvisni so od nove najsposobnejše generacije robotov, ki bo delala v tako ekstremnih pogojih. Jedro reaktorja bo skoraj 10 krat bolj toplo od sonca.Močno magnetno polje zadržuje zelo vročo plazmo in ji prepričuje, da bi se izlila skozi zidove reaktorja. Tudi, če bi deloval reaktor, še 30 let nebi izdeloval energije v komercialne namene.



Tagged and categorized as: Energija, Nastja Klevže , Energija Comment (0)

TrackBack URI